EN
Indikacije in kirurške tehnike za intramedularno ukalčevanje zlomov okončin
Značilnosti intramedularnih ukalčev
Minimalno invazivno: Intramedularni ukalči se vstavljajo skozi majhne rezine, kar zmanjšuje poškodbe okoliških mehkih tkiv in olajša postoperativno okrevanje.
Stabilnost: Ker delujejo neposredno znotraj kostnega mozga, ukalči zagotavljajo stabilnost vzdolž dolge osi diáfize in s tem pomagajo pri poravnavi zloma ter zdravljenju.
Razdelitev obremenitve: Ko so nameščeni znotraj kostnega mozga, lahko ukalči prevzamejo delno ali celotno težo telesa med procesom zdravljenja zloma, s čimer zmanjšajo obremenitev drugih struktur.
Prilagodljivost: Številni sodobni sistemi za intramedularno ukalčevanje imajo nastavljive zaklepnike, kar kirurgu omogoča spremembo poravnave zloma med operacijo ali po njej.
Prilagodljivost: Intramedularni ukalči so na voljo v različnih velikostih in oblikah, da ustrezajo različnim tipom zlomov in anatomskim lokacijam.
Biomehanska prednost: Oblikovanje intramedularnih klinov upošteva kostno biomehaniko, na primer razporeditev napetosti in prenos obremenitve, s čimer se izboljša terapevtska učinkovitost.
Odstranljivost: Čeprav lahko mnogi intramedularni klini ostanejo trajno v telesu, jih po zdravljenju zloma po potrebi odstranimo.
Vrste intramedularnih klinov
1. Glede na trdnost: Trdi intramedularni klini, fleksibilni intramedularni klini (npr. Enderjevi klini, TEN).
2. Glede na tehniko razvrtavanja: Razvrtana intramedularna fiksacija, nerazvrtana intramedularna fiksacija.
3. Glede na smer vstavitve: Antegrade intramedularna fiksacija, retrograde intramedularna fiksacija.
4. Po načinu pritrditve: Zaklenjene intramedularne sponke, nezaklenjene intramedularne sponke.
5. Po materialu: Intramedularne sponke iz nerjavnega jekla, intramedularne sponke iz titanovega materiala, biološko razgradljive intramedularne sponke.
6. Po prečnem prerezu: Kanalizirane (hollow) intramedularne sponke, trdne intramedularne sponke.
Uporaba intramedularnega vstavljanja sponk
① Zaklenjeno intramedularno vstavljanje sponk pri zlomih humerusa
Indikacije: Zlomi, ki se nahajajo od 2 cm distalno od kirurškega vratu do 5 cm proksimalno od jamice olekranona.
Kirurške tehnike:
Pozicioniranje pacienta: Položaj na plažni stolček (najpogosteje uporabljen) ali ležeč položaj.
Rez in vstopna točka: Narezi se longitudinalen ali transverzalen rez 3–5 cm lateralno od akromiona. Mišico delto razdelimo tupim načinom vzdolž njenih vlaken, da razkrijemo podakromialno burzo, ki jo po potrebi odstranimo. Rotatorski manšet je zaščiten, da razkrijemo večjo tuberoziteto. Vstopna točka naj bo medialno od vrha večje tuberozitete, približno 5–10 mm posteriorno od bikipitalne brazge. Če je zlom nestabilen, se za distalno zaklepanje lahko upoštevata dva vijaka. Pri distalnem zaklepanju je treba skrbeti, da se orientacija večje tuberozitete poravna lateralno z lateralnim epikondilom humerusa, s čimer se zmanjša rotacijska nepravilna poravnava humeralne gredi.
② Medullarno nohtanje z medsebojno zaklepajočimi elementi za zlome gredi tibije
Indikacije: Stabilne zlomljene kosti srednjega tretjina golenice (prečni, kratki poševni zlomi, lažni sklepi). Nestabilni zlomi v srednjih 60 % dolžine golenice (zlomi na prehodu med metafizo in diáfizo, dolgi zaviti zlomi, segmentarni zlomi, drobni zlomi, zlomi z izgubo kostnega tkiva). Predvsem indikirani za zlome srednjega dela golenice. Čeprav so uporabni tudi za zlome zgornjega in spodnjega dela golenice, je stopnja zapletov višja, z večjim tveganjem nepravilnega zaraščanja.
Kirurške tehnike:
Pozicioniranje pacienta: Ležeč položaj na hrbtu.
Rez in vstopna točka:
AP pogled: Vstopna točka se nahaja na presečišču mehanske osi golenice z ravnino golenične ploščice. To ustreza točki tik medialno od lateralnega medkondilarnega grebena. Na standardni AP rentgenski posnetku narišite črto, vzporedno z mehansko osjo, na lateralni strani golenične ploščice; ta črta naj razpolavlja glavo fibule.
Stranski pogled: Na standardnem stranskem radiogramu (kjer so kolenski kondili stegnenice in srednji deli golenice prekrivani) je vhodna točka postavljena na »razmejno črto« – spojno območje med sprednjim robom srednjega dela golenice in začetkom golenične kosti.
Standardni AP radiogram:
Na pravilnem AP prikazu se nariše črta vzdolž mehanske osi golenice. Druga črta se nariše vzporedno z mehansko osjo, pri čemer izhaja iz stranskega roba srednjega dela golenice. Ta vzporedna črta naj natančno razpolavlja glavo perone.
Standardni stranski radiogram:
Na pravilnem stranskem prikazu naj bodo medialni in lateralni kolenski kondili stegnenice v bistvu prekrivani ter naj bodo tudi medialni in lateralni srednji deli golenice prekrivani. V tem resnično stranskem projekciji se potrdi, da je vhodna točka na razmejni črti (na spoju srednjega dela in golenične kosti).
③ Antegrade medenostna zaklepana intramedularna osteosinteza pri zlomih golenične kosti
Indikacije: Različne vrste zlomov, ki se nahajajo od 2 cm pod manjšim trohanterjem do približno 9 cm proksimalno glede na kolenski sklep (distalno glede na femoralni istmus).
Pozicioniranje pacienta: Ležeči ali stranski položaj na frakturni mizi.
Rez in vstopna točka:
Vstopna točka na večjem trohanterju: Vstopna točka je na vrhu večjega trohanterja. Na AP-pogledu je usmerjena proti medialnemu delu kostnega mozga; na lateralnem pogledu se poravna s središčem trohanterja in femoralnega kanala. Vstopna točka na trohanterju se pogosto uporablja pri debelih bolnikih, je tehnično manj zahtevna in je lahko povezana z krajšimi operacijskimi časi ter nižjimi stopnjami zapletov v primerjavi z vstopno točko v piriformni jamici.
Vstopna točka v piriformni jamici: Vstopna točka se nahaja v piriformni jamici (depresiji medialno od večjega trohanterja, na osnovi vratu stegnenice), ki predstavlja pritrdišče tetive zunanjega zaklepalka. To je prava anatomska izhodiščna točka, poravnana z femoralnim kanalom.
④ Retrogradna medulearna notranja fiksacija z vrtanjem za zlome stegnenice
Indikacije: Predvsem indikirana za suprakondilarni zlom stegnenice, vključno z množičnimi suprakondilarnimi zlomi ter množičnimi medkondilarnimi zlomi tipa »T« in »Y«, ki zajamejo sklepnico. Prav tako primerna za zlome stegnenice distalno od istmusa, vključno z zlomi distalnega dela stegnenice, suprakondilarnega območja in medkondilarnega območja, običajno znotraj 20 cm od kolenskega sklepa.
Pozicioniranje pacienta: Ležeč položaj na hrbtu.
Rez in vstopna točka: Ko je koleno ukrivljeno približno za 30°, je idealna vstopna točka na sredini medkondilarnega žleba, približno 1,2 cm pred sprednjo pripono zadnjega križnega ligamenta na stegnenici (kar ustreza osi kostnega mozga).
Opozorilo: Ta članek je prenesen iz izvirnika
